NOVO MESTO (18.4.2009)
Čudovit vikend se je začel z zgodnjim in zaspanim odhodom v Novo mesto.
Dolgočasna vožnja z vlakom je trajala približno dve uri. Po prihodu so nam
razkazali prostor, kjer naj bi preživeli ta vikend, na kar je sledil naporni
trening.
Ogrevanje in trdo delo je trajalo okoli dve uri in pol. Lakota in utrujenost
sta posegla po vseh, zato smo se po končanem treningu odpravili na kosilo in
ogled mesta, med sprehodom pa smo si vzeli počitek na klopci, ki mi je prav
prišel. Tu smo se pogovarjali, smejali, prisotno pa je bilo tud
razmišljanje ob igrici, ki jo nam je zastavil Andraž. Moram pa reči, da nam
je skoraj poparila živce. Prosti čas smo izkoristili v telovadnici ob
zabavanju in poslušanju glasbe.
Ob 19.00-ih je bil čas za trening, pri katerem je bila prisotna tudi
tekmovalnost in nekaj bolečine, saj smo se s fanti pomerile v hitrem
plezanju po vrvi. Izid pa je bil izenačen. Potrebo po svežem zraku smo
izkoristili za nočno posedanje na bližnjem igrišču kjer smo se zabavali ob
igri telefončki pa tudi Živinem in Janovem smehu. Ob polnoči smo nekaj časa
poležavali pred računalnikom, punce smo skoraj zaspale. Dve uri kasneje pa
nas je že zajel spanec. Prostor za spanje ni bil tak kot doma vendar nam nič
ni manjkalo na mehkih blazinah. Zbudili smo se naspani pa tudi utrujeni od
prejšnjega dneva. Jutro nas je čakalo z nekaj kapljicami dežja. Za zajtrk
smo si privoščili nekaj dobrot iz trgovine. Najedli smo se in se kljub
utrujenosti in nekaj manjših poškodb kot so: bolečine v mišicah, poškodba
kolena, žulj na podplatu...pripravili še na zadnji trening. Orodij je bilo
veliko, zato smo uporabili prav vsa, od krogov do kanvasa. Čas je bil za
odhod, zato smo vse pospravili in se odpravili z ne prav veselimi obrazi,
nekateri s težkimi drugi z malo lažjimi torbami proti železniški postaji.
Vsa zahvala za ta čudovit in nepozaben vikend gre našemu trenerju Andražu,
ki si je za nas vzel svoj dragoceni čas.
Kljub utrujenosti in lažjim poškodbam bi ta vikend še enkrat ponovili!
Ana Pranjič