RIBNO 2008
Spet je leto naokoli, spet je bilo vroče poletje in pa seveda najbolj razburljivi dogodek - Taborjenje v Ribnem. In letošnje je bilo že 15-to po vrsti . Tako kot vsako taborjenje v Ribnem smo tudi to taborjenje začeli s prihodom na železniško postajo, kjer smo vsi že komaj čakali na vlak in pa da se končno prične naše razburljivo potovanje proti Ribnem. Po dobri uri in pol prijetne vožnje v sodobnem vlaku (kjer nam res ni bilo dolgčas) smo prispeli do Radovljice, kjer smo lepo vzeli pot pod noge in se podali proti našem tabornemu prostoru, ki je skrit globoko v Ribniškem gozdu - da nas nihče ne najde. Po kilometrih, ki smo jih pogumno prepešačili (seveda ne da bi nas mogla katera od tovarišic nesti) smo le prispeli do našega skritega kotička v gozdu. Ko smo se vsi zbrali v krogu pri velikih štabnih šotorih so nam tovariši in tovarišice podali splošne informacije o tem kako se obnašamo na taboru, da ne umažemo celega tabornega prostora s papirčki in kako se uporablja stranišče - kar pa ni kar tako. Vsak dan smo začeli z jutranjim zborom in pa jutranjo telovadbo. Za "tanajbol" pogumne in tiste z veliko kondicije smo organizirali tudi tek za zaspane glave in počasne noge do bližnjega mostu, ki nas pelje proti Bledu. Vsak dan so se čez dan razvrstile različne aktivnosti. Seveda pa niti letos nismo pozabili na tematski dan, ki je bil letos še posebej zanimiv. Naš tabor so namreč za en dan preplavila različna plemena, ki so nam pokazala svoje običaje in obrede in vsi po vrsti so se odrezali odlično. V celem tednu kolikor je trajalo taborjenje pa nismo bili samo v taboru ampak smo se odpravili tudi na Bled do katerega smo - ne boste verjeli - prišli peš in verjemite mi - noge nas niso prav nič bolele. Na Bledu smo se odpravili do vsem dobro poznanega kopališča, kjer smo uprizorili pravo tekmo med fanti in puncami v skokih iz manjše skakalnice v vodo. Morem priznati, da so vsi pokazali kaj znajo in kaj si upajo.
Po hladnem kopanju v jezeru in nastavljanju soncu pa smo se odpravili na bližnje smučišče na Stražo kjer smo doživeli pravi adrenalinski spust po zaviti progi s sanmi in nobenega ni bilo strah. Če pa je že bilo koga strah je pa to odlično skril, da ostali niso tega opazili. Seveda pa Bled ni bila edina dejavnost, ki se je odvijala izven tabora. Imeli smo tudi užitkarjenje v Bohinju, kjer smo se zabavali v jezeru in pokazali pogum pri skokih iz skalce v vodo in pa seveda najpogumnejši so tudi poizkusili kaj pomeni plezati po naravni steni in priti do vrha. Nismo pa pozabili na jahanje, kjer smo izkusili kako je to, ko mestne srajce po kavbojsko zajahajo konja. K sreči ni nihče padel s konja. Med samim taborom pa nikakor ne pozabimo na vsem nam tako priljubljeno gimnastiko, katero izkoristimo tudi kot pripravo na prihajajočo sezono. Tako že v Ribnem zbudimo zaspane kosti in se soočimo z MUSKELFIBROM. Imamo pa tudi vsak večer različne družabne aktivnosti in tudi letos smo poskrbeli da jih ni zmanjkalo. Pa da jih nekaj naštejem: krst novopečenih tabornikov, poroke, tombola, karaoke,itd... In tudi letošnje taborjenje je vsaj po mnenju nekaterih prehitro minilo in kar prehitro prišel tisti dan, ko so starši prišli po svoje otroke in skupaj strnili dogodke preteklih dni. Za konec pa bi še omenil dogodek, ki je vsaj meni ostal v zelo dobrem spominu in vsak ki bo to bral se bo od srca nasmejal. Ta dogodek se je zgodil nekje v začetku našega tabora. Po družabnem večeru (pred spanjem) so otroci šli še na stranišče. Ampak tokrat je bilo stranišče nedostopno - zasedle so ga namreč naše prijateljice krave, ki so po nekem čudnem naključju zatavale do naših stranišč in se niso hotele umakniti. Na koncu smo jih štirje pogumni pastirji (Andraž, Jaka, Sandi, Luka) in ena pastirica (kuharica Špela) odgnali na pašnik torej tja, kamor sodijo.Upam da bo naslednje leto Ribno še boljše in še bolj razburljivo kot je bilo letošnje ker sej vsi vemo - RIBNO JE ZAKON.
Luka Cencelj