ŠD Moste na Šmarni gori 2010
Pa smo jo spet!! Eni lažje, drugi malenkost težje, ampak vseeno nam je vsem uspelo priti do vrha. Po takšnem uvodniku se verjetno marsikdo sprašuje" kaj pa je problem priti na Šmarno goro?". Veliki večini udeležencev je bil podvig mačji kašelj. Naši najmlajši (3 leta) in babice (najstarejša udeleženka je stara 66 let) pa so med potjo le potrebovali krajši počitek. Kljub slabi vremenski prognozi se nas je ob vznožju zbralo 55 in za vrhunec nas je na vrhu pričakal še sonček. Prijeten klepet na vrhu ob višnjevem štrudlu, miškah, prestah in toplem čaju je prekinilo lahko samo 15 minutno zvonenje cerkvenih zvonov direktno nad nami. Otroci se niso pustili motiti in seveda zvonarje še dodatno spodbujali in po preverjenih virih celo pomagali pri zvonenju. Preplezane so bile vse stene, osvojeni vsi vrhovi in preizkušena vsa igrala. Skratka naši malčki so bili povsod. Za izvedbo skupinske fotografije smo morali organizrati pravo iskalno akcijo. Vsi zadovoljni smo se poslovili in vsak v svojem tempu odšli nazaj domov.
